Vitamin A ima vlogo pri presnovi železa in pri ohranjanju vida. Vitamin B12 prispeva k delovanju živčnega sistema, k normalnemu psihološkemu delovanju, k zmanjšani utrujenosti in izčrpanosti ter ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk. Vitamin C prispeva k delovanju živčnega sistema in k normalnemu psihološkemu delovanju ter ima vlogo pri delovanju imunskega sistema. Vitamin D prispeva k ohranjanju zdravih kosti in zob in ima vlogo pri delovanju imunskega sistema. V sirupu omega-3 Junior je vitamin v naravni obliki D3 (holekalciferol), ki se dobro absorbira v telo. Folat prispeva k nastajanju krvi. Prispeva tudi k normalnemu psihološkemu delovanju in k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

Omega-3 nenasičene maščobne kisline so pomembne pri sintezi eikozanoidnih hormonov, ki vplivajo na reproduktivne funkcije, uravnavajo strjevanje krvi, krvni tlak in telesno temperaturo. Vplivajo tudi na normalen razvoj ter delovanje možganov in živčevja. Po nekaterih smernicah naj bi maščobe predstavljale do 30 % zaužite energije, pri čemer nasičenih ne bi smelo biti več kot 10 %. Med nenasičene maščobne kisline sodijo tudi omega-3, ki jih uvrščamo med esencialne maščobne kisline – to pomeni, da jih telo ni zmožno samo sintetizirati, zato jih je treba v telo vnesti s prehrano. Velik prehranski vir omega-3 predstavljajo predvsem »mastne« ribe, ki pa jih otroci ne zaužijejo dovolj.

Omega-3 maščobne kisline imajo nepogrešljivo vlogo pri rasti in razvoju otroškega centralnega živčnega sistema, možganskega tkiva in vida, predvsem v zadnjem trimesečju nosečnosti in prva leta otrokovega razvoja. Zato je takrat povečana potreba po vnosu omega -3 maščobnih kislin, pomembno pa vplivajo tudi na srce in ožilje. Ljudje v svoji prehrani zaužijemo kar 77 % premalo rib, ki so vir omega-3 maščobnih kislin, kot je priporočeno. Priporočljiva dnevna količina za otroke stare od 2 do 18 let je enaka kakor za odraslo populacijo, to je uživanje mastnih rib enkrat do dvakrat tedensko. Ko ne moremo s prehrano zagotoviti zadostne količine omega-3 maščobnih kislin, pa lahko otrokom obroke dopolnjujemo z ribjim oljem, ki pa ga otroci pogosto neradi uživajo predvsem zaradi neprijetnega vonja in okusa.

Omega-3 maščobne kisline sodijo v skupino esencialnih maščobnih kislin, kar pomeni, da jih naše telo ne zmore tvoriti samo in jih moramo zaužiti s pomočjo hrane. Poznamo tri tipe omega-3 maščobnih kislin: ALK, EPK in DHK. Naše telo mora najprej ALK maščobno kislino pretvoriti v EPK in DHK, ta pretvorba pa je zelo neučinkovita, saj se pretvori zelo nizek odstotek. Pri endogeni sintezi DHK je najpomembnejši korak pretvorba EPK v DHK, na katero v veliki meri vpliva vnos EPK in DHK s hrano. DHK se po isti biokemijski poti lahko tvori tudi iz EPK, ki jo zaužijemo z morsko hrano. Zaradi tega rastlinska olja, bogata z omega-3 (z ALK), niso najboljša izbira za nadomeščanje omega-3 maščobnih kislin. Hkrati na pretvorbo močno vplivata tudi starost in spol.