Čebele spremljajo človeka že od pradavnine. Že v starih kulturah, tako v starem Egiptu, antični Grčiji kot v starem Rimu, so imele pomembno vlogo. Eden od glavnih razlogov je seveda slastem med, ki ga pridelajo. Spoznajmo, kako čebele pridelajo med, ali je kristaliziran med še vedno užiten in kako se posamezni medovi razlikujejo med seboj.
Uporaba medu v prastarih časih
- Najdbe dokazujejo, da so v Egiptu med uporabljali kot sladilo in za plačevanje davkov. Med so nanašali tudi na rane, da bi preprečili okužbe. Keramične posode z medom so puščali v grobnicah kot darilo umrlim za posmrtno življenje.
- V antični Grčiji je Hipokrat predpisoval med za zdravljenje vročine, poškodb in ran. Med je bil zanj zdravilo. Na olimpijskih igrah v stari Grčiji so med uporabljali kot naravni doping: športniki so pili medeno vodo, da bi si povrnili moč.
- Čebelarstvo je bilo razširjeno tudi v rimskih časih, med pa se je uporabljal za številne namene, od zdravil do kuhanja in kozmetike.
Med je popolnoma naravno in cenjeno živilo
Pridelajo ga medonosne čebele iz nektarja ali mane. Čebele z rilčkom iz cvetov srkajo sladko tekočino, ki ji pravimo nektar ali medičina. Ste že kdaj posrkali sladko tekočino iz cveta mrtve koprive? Odtrgajte cvet in iz njega posesajte nektar. Čebele pa nabirajo tudi mano. To je sladek izloček drevesnih uši, kaparjev in škržatov. Čebele nabirajo izločke na iglicah ali listju dreves.
Čebele med pridelajo
Nektar in mano čebele shranijo v medni želodček. V mednem želodčku dodajo lastne encime. Pašne čebele s polnim želodčkom odletijo v panj in predajo vsebino. Panjske čebel vsebino potem predelajo, zgostijo, dodajo izločke lastnih žlez in shranijo v satne celice ter pokrijejo z voskom. Tako pokriti med je zaščiten pred zunanjimi vplivi, zato se ne pokvari. Počakati je treba, da dozori. Zrel med čebelarji iztočijo. S posebnimi vilicami ali noži najprej odstranijo voščene pokrovčke. Potem odkrito satovje vstavijo v točilo in vklopijo elektromotor točila. Ob vrtenju nastane centrifugalna sila in med priteče iz satja. Iztočeni med potem shranijo v posode.
Tekoče zlato iz čebeljega panja
Med je najbolj priljubljen in znan čebelji pridelek. Čebele ga pridelajo v večjih količinah. Večina čebelarjev se ukvarja s čebelarstvom prav zaradi pridelave medu. Med je bil tisočletja edino sladilo v naših krajih. Sladkor se je pojavil šele na začetku 19. stoletja. Med še danes uvrščamo med naravna sladila. Zaradi kompleksne mešanice sladkorjev je energijsko bogato živilo s hitrim energetskim učinkom.
Vsebuje enostavne sladkorje, zlasti fruktozo in glukozo. Pomembne pa so še številne druge snovi. Vsebuje tudi encime, aminokisline, organske kisline, beljakovine. Med je vir vitaminov, predvsem tistih iz skupine B, pa tudi vitamina C. V medu so tudi minerali: železo, magnezij, mangan, kalij, fosfor, kalcij, natrij, baker in cink. Še posebej pomembni pa so antioksidanti: fenolne snovi, ki jih najdemo v medu.
Antioksidanti nevtralizirajo škodljive učinke prostih radikalov na celice. Varujejo naš organizem pred kroničnim vnetjem, nevrološkimi boleznimi, srčno-žilnimi obolenji in malignimi boleznimi.
Med kristalizira
Strah, da se je med pokvaril, ko se strdi, ali da je z njim nekaj narobe, je odveč. Navsezadnje so včasih med prav zaradi kristalizacije oziroma strjevanja imenovali strd, ki je stara slovenska beseda za med.
Kristalizacija je naraven proces, ki ne vpliva na kakovost medu. Tekoči med se spremeni v drobne kristale, podobne sladkorju. Res pa je, da nekatere vrste medu kristalizirajo prej kot druge. Kako hitro bo med kristaliziral, je odvisno od razmerja sladkorjev v medu. Med z več glukoze kot fruktoze, npr. cvetlični ali kostanjev med, bo kristaliziral hitreje. V nasprotju z akacijevim medom, ki ima več fruktoze in malo glukoze, zato kristalizira zelo pozno ali pa sploh ne. Na kristalizacijo vpliva tudi količina vlage v medu, temperatura, prostora in čas shranjevanja. Shranjevanje medu na temperaturi med 10 in 18 °C pospešuje kristalizacijo, pri nižjih temperaturah shranjevanja se proces kristalizacije upočasni, pri 4 °C med ne kristalizira.
Kristaliziran med je kakovosten med
Če med kristalizira, ste lahko prepričani, da ste kupili naraven, kakovosten med, ki so ga pridelale čebele. Če boste v vaši domači shrambi našli med, ki je kristaliziral, ga lahko porabite kar v takšni obliki. Priporočamo, da ga vmešate in stopite v čaju, limonadi ali drugem toplem napitku. Naj temperatura napitka ne presega 40 °C. Zakaj? Izpostavljenost medu višjim temperaturam bo uničila koristne in zdravilne snovi v medu. Med bo ostal brez številnih hranilnih učinkovin, od vitaminov in encimov do antioksidantov. Spremenil se bo tudi okus.
Kristaliziran med lahko s segrevanjem utekočinite
Poslužujte se preprostih metod, postavite kozarec medu v vodno kopel. Paziti morate le, da temperatura vode ne bo presegala 40 °C.
Med v kulinariki
Med še kako sodi v kuhinjo, tudi vrhunsko. Jedi pripravljene z medom dobijo posebno aromo. Dodajamo ga ne le sladkim jedem, ampak tudi juham, solatam, omakam, mesnim jedem. Med bo zaradi kuhanja izgubil hranljivo vrednost, jed pa bo dobila svojevrstno aromo. Med dodamo, če je le mogoče, ob koncu kuhanja, oziroma ko so temperature najnižje. Različne vrste medu ponujajo različne arome. Raziščite uporabo medu v kulinariki, možnosti je neskončno. Pri kuhanju in peki z medom upoštevajte, da je med slajši od običajnega sladkorja. In še nekaj: pecivo, ki smo mu dodali med, bo dlje ohranilo sočnost in svežino.
Vrste medu so odvisne od čebelje paše
V Sloveniji poznamo veliko različnih vrst medu, kar omogočajo geografska razgibanost naše lepe dežele, raznolikost podnebja in biotska pestrost. Glede na botanični izvor so najbolj pogosti akacijev, cvetlični, lipov, gozdni, kostanjev, smrekov in hojev med. Posamezne vrste medu se razlikujejo po barvi, vonju, okusu, sestavi in lastnostih medu.
Značilnost posameznih vrst medu
Akacijev med je znan po svojem nežnem vonju in okusu ter svetlejši barvi. V primerjavi z drugimi vrstami medu je bolj tekoč. Akacijev med skoraj nikoli ne kristalizira.
Cvetlični med čebele pridelajo iz nektarja , ki so ga nabrale na cvetočih rastlinah. Po okusu je lahko zelo raznovrsten, odvisno od cvetlic, na katerih so čebele nabrale nektar. Po barvi je svetlejši, po okusu pa srednje do zelo sladek. Cvetlični med hitro kristalizira.
Lipov med je pridelan tako iz nektarja kot mane. Za lipov med je značilno, da je zelo osvežilen in je posebnež med medovi. Po vonju in okusu spominja na mentol in lipovo cvetje. Je svetlo rumene do svetlo jantarne barve z zelenim odtenkom. Lipov med zelo hitro kristalizira.
Gozdni med je mešanica različnih vrst mane. Medovi se lahko razlikujejo po barvi, vonju, okusu in aromi. Po barvi je lahko od svetlo do temno rjav. Za tovrstni med je značilno, da sta okusa po sladkem in kislem uravnotežena. Dokaj hitro kristalizira.
KOSTANJEV MED
Kostanjev med je iz nektarja in mane, ki ju čebele nabirajo na pravem kostanju. Na njem čebele lahko naberejo tudi veliko cvetnega prahu. Po svojem grenkem okusu in trpkem in ostrem vonju se razlikuje od drugih vrst medov. Grenčine dajejo medu še prav posebno prehransko vrednost. Kostanjev med je značilne temno rjavordeče barve.
