Matični mleček proizvajajo mlade čebele dojilje, stare od 5 do 12 dni, ki še ne letijo. Matični mleček je izloček njihovih hipofaringealnih (goltnih) žlez, ki ležijo v čebelji glavi tik ob možganih, z njim pa prve tri dni hranijo svoj zarod in matico.
Po tretjem dnevu je z matičnim mlečkom hranjena le še ličinka matice, ki je njena edina hrana do konca življenja. Matica se zato razvije v večjo in edino plodno čebelo v panju in živi kar 10-krat dlje kot čebele delavke.
Njegova sestava je tako kompleksna, da je znanstveniki do danes še niso uspeli v celoti določiti. Matični mleček vsebuje 66,05 % vode, 12,49 % beljakovin, 5,46 % maščob, rudninske snovi, bogat pa je tudi z vitamini B kompleksa ter vitamini C, D in E. Aktivne sestavine matičnega mlečka so 10-hidroksi-2-decenojska kislina (10-HDA), bioaktivni peptidi in glikoproteini (MRJP, apisimin, jeleini, rojalaktin), AMP N1 oksid, acetilholin, polifenoli in hormoni.
Doslej so pozitivne farmakološke učinke matičnega mlečka dokazale že številne znanstvene študije, ki med drugim navajajo, da matični mleček prispeva k vazodilataciji in nižanju krvnega tlaka in, deluje antioksidativno, antimikrobnoin antitumorsko, ima protivnetno aktivnost ter zavira vnetne citokine.
Večina pozitivnih učinkov matičnega mlečka je bila dokazana na in vitro in in vivo modelih, le redke raziskave pa so raziskovale učinke na ljudeh.
Da bi potrdili, ali ima uživanje matičnega mlečka učinek na pro- in protivnetne dejavnike ter potrdili ali zanikali prej omenjene učinke matičnega mlečka iz in vitro raziskav še na ljudeh, so raziskovalci Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem – Zala Jenko Pražnikar, Ana Petelin, Saša Kenig, Maša Černelič Bizjak - in družbe Medex – Rok Kopinč, Matjaž Deželak – v okviru javnega razpisa Po kreativni poti do znanja 2017 – 2020, sofinancirano s strani Evropskega socialnega sklada Evropske unije ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, opravili zanimivo klinično študijo1, v katero so vključili zdrave asimptomatske posameznike.
Povedano natančneje: vanjo so vključili posameznike med 25. in 60. letom starosti z indeksom telesne mase (ITM), večjim od 23 kg/m2, ki niso imeli nobenih simptomov ali diagnosticiranih bolezni in niso jemali zdravil in prehranskih dopolnil, njihova telesna masa pa v zadnjih treh mesecih ni nihala. S tem so želeli izključiti čim več zunanjih dejavnikov, ki bi lahko neodvisno od matičnega mlečka vplivali na meritve izbranih parametrov.
Ljudje z ITM nad 25 kg/m2 imajo zaradi povečanega deleža telesnega maščevja običajno prve znake nizke stopnje kroničnega vnetja in s tem povišano tveganje za razvoj obolenj, povezanih s sistemskim vnetjem. Maščobno tkivo ni le zaloga energije, temveč raziskave vedno bolj kažejo na to, da maščobno tkivo deluje kot endokrina žleza (žleza z notranjim izločanjem) in da je vpleteno v imunske procese v telesu ter aktivno sodeluje pri regulaciji sistemske homeostaze.
Pri povečanju maščobnega tkiva se poruši ravnotežje med pro- in proti-vnetnimi procesi. Tvori se vedno več vnetnih citokinov in manj proti-vnetnih citokinov, kot je npr. adiponektin.
Vnetni citokini se sproščajo v krvni obtok in prispevajo k razvoju sistemskega vnetja, ki vpliva negativno na različne organe. Primer je sistemska rezistenca na leptin (hormon, ki uravnava »sitost«) in inzulin, vnetje jeter in mišičnega tkiva, vnetje krvožilja in trebušne slinavke. Nizka stopnja sistemskega vnetja je neke vrsta predstopnja, ki lahko vodi do različnih bolezenskih stanj, kot so diabetes tipa 2, arteroskleroza, zamaščenost jeter in nekatera druga obolenja.
Sodelujoče v raziskavi so naključno razdelili v dve skupini: ena skupina je jemala placebo, druga pa je uživala ekvivalent 2000 mg svežega matičnega mlečka v obliki dveh kapsul na dan, eno zjutraj in eno zvečer, na tešče, pol ure pred obrokom. Testiranci niso vedeli, kaj jemljejo, placebo ali matični mleček (kapsule se na videz niso ločile), prav tako tega ni vedelo strokovno osebje, ki je vodilo in sodelovalo pri raziskavi.
Temu rečemo dvojno slepa zasnova študije, ki je pomembna za nepristranost rezultatov in izključevanje placebo učinkov. Antropometrične meritve in krvne analize so bili izvedene pred začetkom, po 4 in po 8 tednih jemanja, nato pa so testiranci z jemanjem prenehali, raziskovalci pa so v 10. tednu še enkrat izvedli meritve, da so preverili morebitne učinke matičnega mlečka tudi po prenehanju jemanja.
Ugotovili so, da je v skupini, ki je uživala matični mleček prišlo do statistično značilnega znižanja celokupnega holesterola, in sicer za osem odstotkov v osmih tednih. Prav tako zaznali 21-odstotno znižanje C-reaktivnega proteina (gre za protein sistemskega vnetja).
Ob tem velja omeniti, da je znižanje C-reaktivnega proteina izrednega pomena, saj je pri kroničnem vnetju, kot posledica debelosti, ključna povezava med debelostjo in razvojem presnovnega sindroma (meta-vnetje), poleg tega pa je vnetje maščevja v ospredju, saj vnetje zaradi debelosti zajame tudi številne druge organe. V skupini, ki je uživala matični mleček, se je v osmih tednih kar za 34 odstotkov povečala količina adiponektina.
Adiponektin ima protivnetno vlogo, vpleten je v metabolno regulacijo - stimulira namreč β-oksidacijo v skeletnih mišicah in privzem glukoze. Čeprav se izloča iz maščevja, se koncentracija adiponektina zniža pri debelosti. Poleg tega so zabeležili kar 35-odstotno zvišanje bilirubina (produkt hema, endogeni antioksidant, ki deluje protivnetno).
V skupini, ki je uživala matični mleček, so zabeležili tudi 17 odstotno povišanje leptina. Leptin je hormon, ki nastaja v maščobnih celicah in uravnava lakoto in občutek sitosti. Pomembno vlogo ima pri uravnavanju sprejemanja in porabe energije, še posebej pri uravnavanju apetita. Zaradi tega deluje primarno na predel hipotalamusa, ki nadzoruje apetit. Odsotnost leptina (ali njegovih receptorjev) ali rezistenca na leptin privedeta do nenadzorovanega vnosa hrane, kar povzroči debelost.
Posebej vzpodbudno je tudi dejstvo, da so vse učinke, z izjemo bilirubina, izmerili še 2 tedna po prenehanju uživanja matičnega mlečka, kar nakazuje na dalj časa trajajoče delovanje.
Sodelavci Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem in družbe Medex so tako zaključili, da je dnevno uživanje matičnega mlečka po 2000 miligramov v zgolj osmih tednih pozitivno vplivalo na:
1. Lipidni profil (predvsem na nižanje celokupnega holesterola),
2. Sistemsko vnetje, preko znižanja C-reaktivnega proteina in zvišanje adiponektina,
3. Celokupni antioksidativni potencial v krvi preko zvišanja bilirubina, endogenega antioksidanta in
4. Apetit preko povišanja leptina – hormona, ki sproži občutek sitosti.
Ta zares izjemna odkritja bodo zagotovo koristila mnogim, saj dejansko dokazujejo, da matični mleček uravnava stanje v telesu in je s temi učinki več kot le naravni ščit naše imunosti.
Dodatne informacije:
[email protected]
T: 01/475 75 00
1. Dvojno slepa, placebo kontrolirana, randomizirana študija. NAMEN ŠTUDIJE: Da bi ugotovili, ali ima uživanje matičnega mlečka učinek na pro- in protivnetne dejavnike, potrditi ali zanikati prej omenjene učinke matičnega mlečka iz študije in vitro na ljudeh.
