Kranjska čebela oziroma sivka je avtohtona pasma čebele, saj izvira iz ozemlja sedanje Slovenije. Slovenija je torej domovina kranjske čebele. Imenujemo jo tudi kranjska sivka – Apis mellifera carnica. Prepoznamo jo po sivih obročkih na zadku in rjavkasto sivih dlačicah na oprsju – od tod tudi ime sivka. Kranjska čebela je v Sloveniji zaščitena, zato pri nas ni dovoljeno gojiti čebel drugih pasem.
Kranjska čebela je med najbolj razširjenimi čebeljimi vrstami na svetu
Po zaslugi uspešne trgovine s čebeljimi družinami in čebeljimi maticami se je kranjska čebela razširila po Evropi in svetu. Danes jo najdemo na vseh celinah. Odlikujejo jo izjemne lastnosti, zaradi katerih je priljubljena med čebelarji.
![01_clanek_Kranjska-cebela_2](https://www.medex.si/media/wysiwyg/clanki-slike/01_clanek_Kranjska-cebela_2.jpg)
Slovi po svoji:
- mirnosti,
- delavnosti in marljivosti (saj poznate znani ljudski rek Priden kot čebela),
- odlični orientaciji,
- dobrem donosu.
S svojimi lastnostmi je postala prepoznavna in cenjena po vsem svetu.
Ali čebele nabirajo med?
Ste že videli čebele, ki bi letale od cveta do cveta in v lončke nabirale med? NE! Kako torej sploh nastane med? Med čebele pridelajo. Kako?
- Čebele v naravi nabirajo sladko tekočino, ki ji pravimo medičina ali nektar. Najdejo jo v cvetovih različnih rastlin. V naravi nabirajo tudi mano. Mana je sladek izloček nekaterih žuželk – uši, kaparjev ali škržatov, ki sesajo rastlinski sok in ob tem izločajo sladko tekočino (mano), ki jo naberejo čebele.
- Nabrano medičino ali mano čebele shranijo v svoj medni želodček. S polnim želodčkom odletijo v panj in to predajo čebelam v panju.
- Panjske čebele prineseno tekočino, obogateno z izločki čebeljih žlez, obdelajo in posušijo, tako da iz nje odstranijo odvečno vodo.
- Tako obdelano tekočino shranijo v satne celice, kjer čez čas nastane med.
- Čebele zrel med pokrijejo z voščenimi pokrovčki in tako poskrbijo, da se ne pokvari.