Čebelarstvo ni pomembno zgolj zaradi čebeljih pridelkov in okoljevarstvenih vidikov, temveč celostno izboljšuje življenje ljudi in prispeva k uresničevanju številnih ciljev trajnostnega razvoja.
- Pomaga odpravljati revščino in lakoto, saj povečuje pridelek sadja in zelenjave, ki je odvisen od opraševanja.
- Zagotavlja nova delovna mesta ter pripomore k razvoju in gospodarski rasti, kar je še posebej pomembno v manj razvitih državah.
- Prispeva k enakosti spolov, saj je v nekaterih delih sveta čebelarstvo ena redkih dejavnosti, s katerimi se lahko ukvarjajo tudi ženske.
Prispeva k boljšemu zdravju in dobremu počutju prebivalstva z naravnimi čebeljimi pridelki.
V Medexu smo pred več desetletji vzpostavili in razvili čebelarstvo na območju nekdanje Jugoslavije in pomembno pripomogli, da je Slovenija ena najbolj razvitih čebelarskih držav, zdaj pa dobre prakse čebelarjenja širimo po vsem svetu.
Pilotni projekt razvoja čebelarjenja v Bangladešu
Leta 2018 je Medex v sodelovanju z največjo nevladno organizacijo na svetu BRAC in Kmetijskim inštitutom Slovenije začel projekt razvoja čebelarstva v Bangladešu s ciljem izboljšati čebelarsko prakso in ustvarjati nove zaposlitvene možnosti, zlasti za ženke. Čebelarjenje z medonosno čebelo v Bangladešu dotlej namreč ni bilo razvito. Po dveh letih se je projekt uspešno zaključil. S prenosom čebelarskega znanja so se vzpostavili temelji za postopen razvoj čebelarstva kot pomembne kmetijske dejavnosti, eden od najpomembnejših rezultatov pa je bila pridelava medu evropske kakovosti.
Trajnostni projekt razvoja čebelarjenja v Gani
Leta 2019 smo bili Medexu ob podpisu sporazuma o gospodarskem sodelovanju med Gano in Slovenijo povabljeni k dvoletnemu projektu čebelarjenja v Gani, ki je potekal pod okriljem EXIM Bank, največje razvojne in izvozne banke v Gani. Cilj projekta, ki ga namerava banka razširiti po celotni Zahodni Afriki, je bil pridobiti nova delovna mesta, zmanjšati revščino, okrepiti razvoj podeželja in opolnomočiti ženske.
Afriške čebele in slovensko znanje
Gana ima zaradi izjemnih klimatskih razmer bogato vegetacijo, ki omogoča razvoj čebelarstva in proizvodnjo medu, vendar tovrstna dejavnost kljub naravnim danostim ni bila razvita. Ker je Slovenija znana kot »duša in srce čebelarstva«, so angažirali slovensko znanje. V projektu so sodelovali Veterinarska fakulteta, ki je proučevala zdravstveno stanje čebel, slovenski čebelarji, ki so razvili pravo tehnologijo in način dela za napadalno afriško čebelo, ter Medex, ki je usklajeval aktivnosti ter predajal tehnično znanje na področju vzpostavitve polnilnic medu.
Prva faza projekta je vključevala terenske raziskave v Gani ter obisk in izobraževanje ganskih čebelarjev v Sloveniji. V drugi fazi smo v Gani vzpostavili tri učne centre ter jih oskrbeli z ustrezno opremo. Čebelar Mitja Smrdel je zasnoval tri nove vrste panjev, ki ustrezajo ganskim razmeram, v Medexu pa smo v Gano poslali še preostalo čebelarsko in laboratorijsko opremo, kot so panjska dleta, kadilniki, panjske tehtnice, mikroskop, oprema za vzrejo matic …
Projekt, ki je povezal slovensko čebelarsko znanje in tehnologijo z afriško čebelo in naravnimi danostmi, je bil zasnovan tako, da je dolgoročno vzdržen za naravo in ljudi. Postavil je temelje, na katerih bodo lahko gradile naslednje generacije, in pomeni pomemben prispevek k uresničevanju globalnih trajnostnih ciljev.
